STATUT

Na podlagi določil Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11, uradno prečiščeno besedilo) je zbor članov društva na redni seji dne 26. 3. 2014 sprejel sklep o sprejemu novega statuta Društva prijateljev mladine Škofja Loka in naslednji

 

STATUT

DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE ŠKOFJA LOKA

 

1.     OPREDELITEV DRUŠTVA

  1. člen

(opredelitev društva)

Društvo prijateljev mladine Škofja Loka je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje oseb, ki se združujejo za izboljšanje kvalitete življenja otrok, mladostnikov in družin.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

 

  1. člen

(ime in sedež)

Ime društva je: Društvo prijateljev mladine Škofja Loka.

Sedež društva je v Škofji Loki.

 

  1. člen

(žig)

Društvo prijateljev mladine Škofja Loka (v nadaljevanju: društvo) ima svoj žig, ki je pravokotne oblike, v velikosti 2×4 cm. Na levem robu žiga je zapisan logotip Zveze prijateljev mladine Slovenije: »ZPMS« V desnem delu žiga je zapisano ime društva: »Društvo prijateljev mladine Škofja Loka«. Logotip in zapis imena društva sta modre barve.

 

  1. člen

(povezovanje)

Društvo je član Zveze prijateljev mladine Slovenije in usklajuje svoj program dela s cilji Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Pri uresničevanju svojih nalog sodeluje društvo s sorodnimi društvi in organizacijami doma in v tujini, ki delujejo v interesu otrok, mladih in družin.

Društvo se lahko vključuje tudi v druge povezave v kolikor je to v skladu z namenom in cilji društva.

 

2.     NAMEN, CILJI DELOVANJA IN DEJAVNOSTI DRUŠTVA

  1. člen

(namen društva)

Društvo je ustanovljeno z namenom izboljšanja kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin, zadovoljevanja njihovih potreb ter uveljavljanja in zaščite njihovih interesov na podlagi Ustave Republike Slovenije ter mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije o otrokovih pravicah.

 

  1. člen

(cilji delovanja društva)

Cilji delovanja društva so:

  • promocija, informiranje, ozaveščanje širše javnosti o otrokovih pravicah in kršitvah le teh;
  • oblikovanje in posredovanje ustreznih predlogov pristojnim organom za zaščito otrok, mladostnikov in družine;
  • prizadevanje za svobodno izražanje interesov in potreb otrok, mladine in družin;
  • vzpodbujanje in vzpostavitev možnosti za kulturno-umetniško dejavnost otrok in mladostnikov ter njihovo rekreacijo in zabavo;
  • vzpostavitev možnosti za druženje otrok in mladih iz različnih držav;
  • vzpodbujanje in zagotavljanje pogojev za medsebojno povezovanje staršev ter skupno usmerjeno delovanje v organih javnih zavodov (vrtcev in šol), v okviru organov lokalnih oblasti ter preko svojih predstavnikov vplivanje na oblikovanje politik, odločitve državnih organov;
  • povezovanje, izmenjava izkušenj, znanj s področja otrokovih pravic z organizacijami, združenji, institucijami, ki delujejo na področju otrokovih

 

  1. člen

(dejavnosti društva)

Osnovni namen in cilje društvo uresničuje z naslednjimi nepridobitnimi dejavnostmi:

  • organizacija predavanj, okroglih miz, seminarjev za člane društva in širšo javnost;
  • organiziranje različnih oblik izobraževanja in usposabljanja;
  • organiziranje študijskih krožkov za starše, na tematiko izobraževanja in vzgoje otrok;
  • organiziranje otroških parlamentov;
  • organiziranje telefonskega svetovanje za otroke in mladostnike;
  • organiziranje različnih oblik neposredne pomoči otrokom, mladim in družinam;
  • organiziranje kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok in mladih, šole v naravi, počitniških aktivnosti, letovanj, zimovanj, izletov za otroke in mladostnike in družinskih izletov, aktivnosti na igriščih;
  • organiziranje otroških praznovanj, raziskovalnega dela otrok in mladine;
  • pripravljanje in izvajanje projektov s področja mirovne in ekološke vzgoje;
  • organiziranje aktivnosti za razvoj bralne

 

Društvo lahko izvaja tudi naslednje pridobitne dejavnosti:

  • J 58.110 Izdajanje knjig (s področja otrokovih pravic in družinske politike)
  • J 58.130 Izdajanje časopisov (s področja otrokovih pravic in družinske politike)
  • J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike (s področja otrokovih pravic in družinske politike)
  • J 58.190 Drugo založništvo (s področja otrokovih pravic in družinske politike)
  • J 63.990 Drugo informiranje s področja delovanja društva (s področja otrokovih pravic in družinske politike)
  • M 70.210 Dejavnost stikov z javnostjo (novinarsko delo in pisanje prispevkov)
  • M 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje (svetovanje s področja razvoja organizacij)
  • N 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj (organizacija potovanj in počitniških aktivnosti)
  • N 82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev (vodenje knjigovodstva, računovodstva, vodenja arhivov)
  • N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj (organizacija dogodkov, ki dopolnjujejo neprofitno delo društva)
  • N 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje (dejavnosti, ki dopolnjujejo neprofitno delo društva)
  • P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (dejavnosti, ki dopolnjujejo neprofitno delo društva)

 

Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v tem statutu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

 

Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

 

3.     POGOJI IN NAČIN VČLANJEVANJA TER PRENEHANJE ČLANSTVA

 

  1. člen

(pogoji za članstvo v društvu)

Član društva lahko postane vsak, ki se želi ukvarjati z izboljšanjem kvalitete življenja otrok, mladostnikov in družin.

Član društva ne more postati oziroma biti, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper življenje, telo ali zoper zakonsko zvezo, družino in otroke.

Pod pogoji, določenimi v tem statutu, član društva lahko postane tudi tuj državljan.

Članstvo v društvu je prostovoljno.

Društvo ima redne in častne člane.

 

  1. člen

(način včlanjevanja)

Kdor želi postati član, mora upravnemu odboru društva predložiti pristopno izjavo z željo po članstvu, v kateri se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva.

Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega petnajstega leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Člani iz prejšnjega odstavka tega člena ne volijo in ne morejo biti izvoljeni v organe društva.

Mladoletni član sme izvajati le tiste naloge društva, ki so predvidene za posamezne kategorije mladoletnih članov.

 

  1. člen

(odločanje o sprejemu v članstvo)

O sprejemu v članstvo odloča upravni odbor društva, ki pregleda vlogo in ugotovi izpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje pogojev za članstvo v društvu. O tem obvesti kandidata za članstvo v roku petnajstih dni od obravnave njegove pristopne izjave.

Članstvo se odkloni osebam, ki so bile pravnomočno obsojene za kaznivo dejanje zoper življenje, telo ali zoper zakonsko zvezo, družino in otroke.

O odklonitvi je potrebno kandidata pisno obvestiti v roku trideset (30) dni od obravnave njegove pristopne izjave z navedbo bistvenih razlogov. Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v tridesetih (30) dneh od prejema obvestila na Zbor članov društva. Enako pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne izjave na Upravnem odboru društva.

 

  1. člen

(častni člani)

Za častnega člana društva je lahko imenovan član društva zaradi posebnih zaslug za razvoj in uspešno delo društva ali fizična oseba, ki ni redni član društva, zaradi posebnih zaslug na področju delovanja društva.

Častne člane iz prejšnjega odstavka imenuje zbor članov društva na lastno pobudo ali na predlog upravnega odbora.

Častni člani imajo pravico sodelovati pri dejavnostih društva, nimajo pa pravice odločanja, razen v primeru, da so obenem tudi redni člani društva.

 

  1. člen

(prenehanje članstva)

Članstvo v društvu preneha:

  • s prostovoljnim izstopom člana,
  • z izključitvijo zaradi neizpolnjevanja pogojev za članstvo v društvu,
  • s črtanjem

 

Član lahko prostovoljno izstopi iz društva, tako da upravnemu odboru posreduje pisno izjavo o izstopu in poravna svoje obveznosti.

O izključitvi člana zaradi neizpolnjevanja pogojev za članstvo v društvu ali neizpolnjevanja obveznosti člana določenih s tem statutom in drugimi pravili društva s sklepom odloči častno razsodišče.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANOV

  1. člen

(pravice in obveznosti članov)

Pravice članov društva so:

  • po petnajstem (15.) letu starosti predlagajo, volijo in so izvoljeni v organe društva,
  • da sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,
  • da se udeležujejo srečanj, prireditev, izobraževanj, usposabljanj in drugih dejavnosti, ki jih organizira društvo,
  • da sodelujejo pri izdelavi programa dela in so seznanjeni s poslovanjem društva ter njegovim finančno-materialnim poslovanjem,
  • da tretjina vseh članov društva lahko kadarkoli skliče zbor članov društva.

 

Obveznosti članov društva so:

  • da spoštujejo statut društva, druga splošne akte društva ter sklepe organov društva,
  • da delujejo v interesu društva in varujejo ugled društva,
  • da izvršujejo program dela društva,
  • da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju namena, ciljev in nalog društva.

 

  1. člen

(pravna sredstva)

Zoper odločitev oziroma sklep častnega razsodišča, upravnega odbora ali zastopnika društva ima član društva v roku trideset (30) dni pravico do pritožbe na zbor članov. Zbor članov mora pritožbo obravnavati na prvi sklicani redni ali izredni seji in o njej odločiti.

Če društvo o pritožbi ne odloči v roku treh mesecev od obravnave pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena.

Zoper odločitev zbora članov ima prizadeti član pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo zavrnjena.

Izpodbijanje odločitve organov društva pred sodiščem ni dopustno, če ni bila skladno s prvim odstavkom tega člena vložena pritožba na zbor članov.

4.     UPRAVLJANJE DRUŠTVA

  1. člen

(organi društva)

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • častno razsodišče.

Člani organov društva so lahko le člani društva.

 

Zbor članov društva

 

  1. člen

(zbor članov)

Zbor članov društva (v nadaljevanju: zbor članov) je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi redni člani društva.

 

  1. člen

(pristojnosti zbora članov)

Pristojnosti zbora članov so:

  • sklepa o dnevnem redu,
  • sprejema in spreminja statut in druge splošne akte društva,
  • sprejema finančni načrt in program dela društva,
  • sprejema letno poročilo,
  • voli in razrešuje predsednika in podpredsednika društva ter člane organov društva (upravnega, nadzornega odbora, častnega razsodišča),
  • odloča o pritožbah zoper odločitve organov društva,
  • odloča o povezovanju društva z drugimi društvi in zvezami,
  • odloča o statusnih spremembah društva,
  • podeljuje naziv častnega člana društva,
  • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
  • sklepa o prenehanju društva,
  • odloča o drugih zadevah na podlagi statuta in splošnih aktov društva,
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva.
  1. člen

(sklic zbora članov)

Zbor članov je lahko reden ali izreden.

Redni zbor članov sklicuje upravni odbor najmanj enkrat letno.

Izredni zbor članov se skliče po sklepu upravnega odbora na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov v roku tridesetih (30) dni od prejema zahteve za njegov sklic. Če upravni odbor izrednega zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red s pripadajočimi prilogami. Izredni zbor članov sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

S sklicem zbora članov in predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva v pisni obliki seznanjeni najmanj osem (8) dni pred sklicem zbora.

 

  1. člen

(delovanje zbora članov)

Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov. Če zbor članov ni sklepčen, se zasedanje odloži za trideset (30) minut. Po preteku tega časa je zbor članov sklepčen, če se ugotovi, da so bili vabljeni vsi člani in je prisotnih najmanj deset (10) članov.

Vabilo oziroma obvestilo o sklicu zbora članov mora vsebovati opozorilo na določbo iz prejšnjega odstavka.

Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani zbora na samem zboru odločijo – javno izglasujejo za tajni način glasovanja.

Volitve v organe društva so praviloma tajne.

Predsednik društva za vsako sejo zbora članov določi zapisnikarja, ki vodi zapisnik o delu zbora članov in o sprejetih odločitvah.

Zapisnik o zasedanju zbora članov podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva (2) overovitelja.

 

Upravni odbor

 

  1. člen

(upravni odbor)

Upravni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema zboroma članov.

Upravni odbor sklicuje in vodi predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik društva.

Upravni odbor sestavlja najmanj 9 članov: predsednik in podpredsednik društva, sekretar društva, predstavniki vzgojno-izobraževalnih zavodov v občini Škofja Loka in najmanj dva člana, izvoljena s strani zbora članov.

Člane upravnega odbora izvoli zbor članov društva za mandatno dobo štirih (4) let. Člani so lahko po poteku mandata ponovno izvoljeni.

Člane upravnega odbora v izvolitev predlaga predsednik društva, potrdi pa zbor članov.

Za člane upravnega odbora so lahko imenovani samo člani društva.

Upravni odbor za svoje delo odgovarja zboru članov društva.

Članu upravnega odbora preneha funkcija pred potekom mandatne dobe, če sam odstopi ali če ga zbor članov društva te funkcije razreši, ker krši zakon, ta statut, splošne akte društva ali deluje v nasprotju z interesi društva.

 

  1. člen

(pristojnosti upravnega odbora)

Pristojnosti upravnega odbora:

 

  • skrbi za uresničevanje programa dela društva,
  • pripravlja predloge sprememb statuta in predloge splošnih aktov društva,
  • pripravi predlog finančnega načrta, programa delovanja, poročila o delu društva ter letnega poročila društva,
  • imenuje sekretarja in blagajnika društva,
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje društva,
  • odloča o nakupu in prodaji premičnin,
  • upravlja s premoženjem društva,
  • upravlja zadeve v zvezi z evidenco članstva,
  • podeljuje priznanja,
  • uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih še dodatno naloži zbor članov.

 

  1. člen

(delovanje upravnega odbora)

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva oz. upravnega odbora po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno.

Upravni odbor lahko veljavno odloča, če je pred glasovanjem prisotnih vsaj polovica članov upravnega odbora, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih članov.

 

 

Nadzorni odbor

 

  1. člen

(nadzorni odbor)

Nadzorni odbor spremlja in nadzira finančno in materialno poslovanje društva in izvajanje sklepov zbora članov.

Člani nadzornega odbora imajo pravico sodelovati pri delu vseh organov društva, pri čemer nimajo pravice odločanja.

Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani društva, ki jih izvoli zbor članov društva za obdobje štirih (4) let, po preteku katerega so lahko ponovno izvoljeni.

Člani nadzornega odbora ne morejo sočasno biti člani upravnega odbora.

Nadzorni odbor za svoje delo odgovarja zboru članov društva.

Članu nadzornega odbora preneha funkcija pred potekom mandatne dobe, če sam odstopi ali če ga zbor članov društva te funkcije razreši, ker krši zakon, ta statut, splošne akte društva ali deluje v nasprotju z interesi društva.

 

  1. člen

(delovanje nadzornega odbora)

Nadzorni odbor vodi predsednik nadzornega odbora, ki ga izmed sebe izvolijo člani odbora na svoji prvi seji. Za organizacijo prve seje poskrbi upravni odbor društva.

Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih po potrebi sklicuje predsednik odbora, najmanj enkrat letno, da se opravi notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in o tem poroča zboru članov.

Nadzorni odbor lahko veljavno odloča, če so prisotni vsi trije člani, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasujeta vsaj dva člana.

Predsednik nadzornega odbora vodi o vsaki seji zapisnik o sprejetih odločitvah.

 

Častno razsodišče

 

  1. člen

(častno razsodišče)

Častno razsodišče je organ, ki obravnava in odloča o kršitvah statuta, splošnih aktov društva in v drugih primerih, določenih s tem statutom in splošnimi akti društva ter ob ugotovljenih kršitvah izreka sankcije. Odloča tudi o izključitvi člana zaradi neizpolnjevanja pogojev za članstvo v društvu ali neizpolnjevanja obveznosti člana.

Častno razsodišče je sestavljeno iz treh članov, ki jih izvoli zbor članov društva za mandatno dobo štirih (4) let.

Člani častnega razsodišča ne morejo biti člani upravnega odbora.

Za člane častnega razsodišča so lahko imenovani kandidati, ki jih predlagajo člani društva.

Častno razsodišče za svoje delo odgovarja zboru članov društva.

Članu častnega razsodišča preneha funkcija pred potekom mandatne dobe, če sam odstopi ali če ga zbor članov društva te funkcije razreši, ker krši zakon, ta statut, splošne akte društva ali deluje v nasprotju z interesi društva.

 

  1. člen

(kršitve in ukrepi)

Kršitve, ki jih obravnava častno razsodišče so:

  • kršitve določb tega statuta in drugih splošnih aktov društva,
  • nevestno opravljanje sprejetih zadolžitev, nalog in funkcij v društvu,
  • neizvrševanje sklepov organov društva,
  • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

 

Ukrepi, ki jih po izvedenem postopku, skladno z določili tega statuta izreče častno razsodišče so:

  • ustni opomin,
  • pisni opomin,
  • izključitev iz članstva.

 

Zoper sklep častnega razsodišča ima prizadeti član v tridesetih (30) dneh od vročitve sklepa pravico do pritožbe na zbor članov, kot drugostopenjski organ.

 

  1. člen

(postopek pred častnim razsodiščem)

Častno razsodišče na podlagi pisnih predlogov članov oziroma organov društva po potrebi sklicuje in vodi predsednik razsodišča, ki ga izmed sebe izvolijo člani odbora na svoji prvi seji.

Članu društva, katerega kršitev se obravnava, mora imeti možnost zagovora in zaslišanja pred častnim razsodiščem.

Častno razsodišče lahko veljavno odloča, če so prisotni vsi trije člani, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasujeta vsaj dva člana.

Predsednik razsodišča vodi o vsaki seji zapisnik o poteku postopka, ugotovitvah, odločitvah in izrečenih ukrepih.

 

PREDSEDNIK DRUŠTVA

  1. člen

Predsednik društva zastopa, vodi in predstavlja društvo.

Predsednik društva je odgovoren za zakonito poslovanje in delovanje društva v skladu s statutom, splošnimi akti društva in veljavnim pravnim redom Republike Slovenije.

Za svoje delo je odgovoren zboru članov društva in upravnemu odboru.

Predsednik društva vodi in sklicuje upravni odbor društva in predseduje zboru članov društva.

Predsednika izvoli zbor članov društva za mandatno dobo štirih (4) let, po poteku katere je lahko ponovno izvoljen.

V primeru odsotnosti predsednika, društvo zastopa in predstavlja podpredsednik društva.

Predsedniku preneha funkcija pred potekom mandatne dobe, če sam odstopi ali če ga zbor članov društva te funkcije razreši, ker krši zakon, ta statut, splošne akte društva ali deluje v nasprotju z interesi društva.

PODPREDSEDNIK DRUŠTVA

  1. člen

Podpredsednika društva izvoli zbor članov društva za mandatno dobo štirih (4) let, po preteku katere je lahko ponovno izvoljen.

Podpredsednik je član upravnega odbora in izvršuje pooblastila predsednika društva, če je le ta odsoten, skladno z določi tega statuta in splošnih aktov društva.

Podpredsedniku preneha funkcija pred potekom mandatne dobe, če sam odstopi ali če ga zbor članov društva te funkcije razreši, ker krši zakon, ta statut, splošne akte društva ali deluje v nasprotju z interesi društva.

 

SEKRETAR

  1. člen

Sekretar društva po nalogu predsednika društva in upravnega odbora opravlja strokovno tehnične in administrativne naloge ter skrbi za koordinacijo med organi društva.

Imenuje ga upravni odbor za dobo štirih (4) let.

Sekretar je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in predsedniku društva.

 

BLAGAJNIK

  1. člen

Blagajnik operativno vodi materialno finančno poslovanje društva, ki mora biti v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi za društva in drugimi zakoni ter predpisi s področja materialno- finančnega poslovanja.

Blagajnika društva imenuje upravni odbor na predlog predsednika društva.

Delo blagajnika je javno.

Finančno materialno poslovanje društva lahko namesto blagajnika opravlja strokovno usposobljeno in ustrezno registrirano podjetje za finančno in računovodsko dejavnost, s katerim društvo sklene pogodbo in natančneje uredi pogodbena razmerja.

 

ZASTOPANJE DRUŠTVA

  1. člen

Društvo zastopa vsakokratni predsednik društva.

Zastopnik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami doma in v tujini. V imenu društva sklepa obligacijska razmerja ter podpisuje vse listine, s katerimi društvo nastopa do članov ter v razmerju do drugih fizičnih in pravnih oseb.

V primeru odsotnosti predsednika društva društvo zastopa podpredsednik društva s pooblastili in pristojnostmi predsednika društva.

 

FINANCIRANJE DRUŠTVA,

NAČIN IZVAJANJA NADZORA NAD RAZPOLAGANJEM S PREMOŽENJEM DRUŠTVA TER NAD FINANČNIM IN MATERIALNIM POSLOVANJEM DRUŠTVA

 

  1. člen

(financiranje)

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • na javnih natečajih in razpisih,
  • iz javnih sredstev,
  • z darili, volili, prispevki posameznikov, organizacij, donatorjev in sponzorjev,
  • iz sredstev sklada Zveze prijateljev mladine Slovenije,
  • iz naslova opravljanja pridobitne dejavnosti
  • iz drugih v

 

  1. člen

(premoženje društva)

Premoženje društva sestavljajo premične stvari, denarna in druga sredstva, ki jih društvo pridobi iz virov iz prejšnjega člena tega statuta.

Društvo ne sme deliti svojega premoženja članom. Vsaka delitev premoženja društva med člane je nična.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za uresničevanje svojega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem statutu.

O nakupu oziroma prodaji premičnin odloča upravni odbor.

Društvo razpolaga s finančnimi in drugimi sredstvi v skladu s programom in letnim finančnim načrtom.

 

  1. člen

(računovodstvo)

Društvo vodi poslovne knjige in zagotavlja podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki so določeni z veljavnim računovodskim standardom za društva in drugimi veljavnimi predpisi.

Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodov nad odhodki porabljeni za namene in cilje društva oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v tem statutu.

 

  1. člen

(letno poročilo)

 

Društvo za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdela letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resničen prikaz premoženja in poslovanja društva.

Letno poročilo sprejme zbor članov.

Poročilo mora pred obravnavanjem na zboru članov pregledati nadzorni odbor, ki mora opraviti nadzor predvsem nad finančnim in materialnim poslovanjem društva in ugotoviti, ali so poslovne knjige vodene pravilno oz. ustrezno in ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje društva oziroma za opravljene nepridobitne dejavnosti.

 

  1. člen

(podpisovanje finančnih in materialnih listin)

Odredbodajalec za razpolaganje s sredstvi društva, v skladu z akti in sklepi organov društva, je predsednik društva.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva.

V odsotnosti predsednika društva podpisuje finančne in materialne listine podpredsednik društva.

  1. člen

(poslovanje društva)

Društvo posluje preko transakcijskega računa, odprtega pri banki, ki ima za poslovanje dovoljenje Banke Slovenije.

 

NAČIN ZAGOTAVLJANJA JAVNOSTI DELA DRUŠTVA

 

  1. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo ter poslovanje društva.

Društvo zagotavlja javnost svojega dela tako, da svoje člane obvešča o svojem delovanju in jim omogoča vpogled v zapisnike organov društva.

Širšo javnost društvo obvešča o svojem delu preko javnih medijev in preko spleta.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

 

NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA

 

  1. člen

Postopek za začetek sprememb ali dopolnitev statuta oziroma za sprejem novega statuta se začne na podlagi sklepa upravnega odbora, ki določi obseg sprememb in vprašanja, ki jih je potrebno urediti.

 

  1. člen

Za pripravo sprememb statuta imenuje upravni odbor delovno skupino.

Delovna skupina pripravi osnutek in ga predloži upravnemu odboru, ki po razpravi predloženi osnutek sprejme ter ga da v javno obravnavo članom društva.

Po končani javni obravnavi upravni odbor določi predlog sprememb ali dopolnitev oziroma predlog novega statuta in ga predloži zboru članov v sprejem.

 

NAČIN PRENEHANJA DRUŠTVA IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM V TAKEM PRIMERU

 

  1. člen

(prenehanje društva)

Društvo lahko preneha:

  • po sklepu zbora članov – s sprejemom sklepa o prenehanju društva na zboru članov;
  • s spojitvijo ali pripojitvijo k drugemu društvu;
  • s stečajem;
  • na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja;
  • po samem zakonu.
  1. člen

(prenehanje društva po volji članov)

Društvo preneha, če zbor članov društva z večino glasov prisotnih članov sprejme sklep o prenehanju društva.

V primeru prenehanja društva se poravnajo vse obveznosti, neporabljena proračunska sredstva se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na osnovne šole in vrtec Škofja Loka v občini Škofja Loka, kar se natančneje določi v sklepu o prenehanju društva.

 

KONČNE DOLOČBE

 

  1. člen

Ta Statut stopi v veljavo z dnem 26. 3. 2014, ko ga je sprejel zbor članov, uporabljati pa se začne, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z določili veljavnega Zakona o društvih.

 

  1. člen

Z dnem, ko se začne uporabljati ta statut, prenehajo veljati Pravila društva Prijateljev mladine Škofja Loka, ki jih je zbor članov sprejel dne 14.05.1996 in vsa določila drugih splošnih aktov društva, ki so v nasprotju z določili tega statuta.

 

 

Kraj in datum: 12. 5. 2014

 

Predsednik društva: Jelka Jelovšek Srebot